Barvanje obrvi pri moji sestri doma
Zakaj pa ne, če pa je lahko tako bolj preprosto, sem si mislila, ko sem sestri omenila barvanje obrvi in mi je rekla, da mi jih lahko pobarva ona. Tako sva se zmenili za vikend, ker takrat imava obe največ časa. Barvo za obrvi sem si kupila sama, svetovala mi je sicer prodajalka, ker sem bila malo zmedena, saj si bom prvič barvala obrvi. Povedala mi je tudi, kako naj poteka barvanje obrvi in da naj upoštevam čas barvanja, da je to zelo pomembno.
Prišel je vikend in jaz sem šla do sestre, da midve končno opraviva barvanje obrvi, da ne bom imela tako svetlih obrvi. Imela sem tako svetle obrvi, da so se komaj videle in sem hotela temnejše barve. Sestra se je lepo pripravila in mi namazala obrvi, potem pa je nastopilo čakanje. Ko sem nekaj minut čakala, pa sem se šla pogledat v ogledalo in videla, da so moje obrvi čisto temne, skoraj črnem jaz sem se tako ustrašila, da sem avtomatsko vzela krpo in obrisala obrvi. Ko je prišla sestra in videla, da sem prekinila barvanje obrvi, me je vprašala, zakaj sem to naredila, če je barva še delovala.
Ko ni bilo več barve na obrveh, sva videli, da nisva naredili nič. Še enkrat sva vse prebrali in videli, da je barva svetlo rjava in da se res ne rabim bati, da bom črna. Ponovi barvanje obrvi, sem ji rekla. Tako sva vse skupaj ponovili. Komaj sem zdržala do konca, ampak sem. Kako strah me je bilo, ko je sestra zaključila barvanje obrvi, prepričana sem bila, da si ne bom všeč. Na koncu pa je izpadlo prav lepo. Lahko samo rečem, da je barva bila prva in da je barvanje obrvi uspelo.
Vse, kar sem na koncu rekla, je bilo to, da si moram prihraniti ovitek, da bom vedela, katero barvo si moram naslednjič kupiti.