Pred kratkim sem se dobila s svojo prijateljico, ki je res že dolgo časa nisem videla in ker je dolgo časa nisem videla sem nekaj res opazilo. Moja prijateljica je imela na obrazu že od nekdaj eno znamenje. Ker je, že dolgo časa nisem videla, se mi je to znamenje tokrat zdelo res precej večje. Prijateljici sem rekla, da se mi zdi njeno znamenje na obrazu večje in ona mi je povedala, da ji je to že kar nekaj ljudi reklo, kljub temu, da ona tega ne opazi.
Rekla sem ji, da bi bilo zelo dobro, da to pokaže seveda zdravniku in pa si to znamenje vsaj enkrat na mesec, saj bo tako tudi ona videla razliko. Rekla je, da bi lahko šlo morda za kožni rak in da pri temu res ne sme čakati tako, da se je odločila, da bo šla res takoj k zdravniku. To je bila definitivno zelo dobra ideja, saj če gre za kožni rak, je definitivno potrebno urgirati takoj. Prosila me je, če bi lahko šla z njo in definitivno sem bila pripravljena iti z njo ter jo podpirati. Ko smo prišli tja, so jo takoj poslali k dermatologinji in ta je potrdila, da gre za kožni rak. Ko sva obe to slišale, sva se definitivno prestrašile in takoj sva vprašale, kaj lahko naredimo. Dermatologinja je rekla, da je to potrebno odstraniti čim prej, da se rak ne razširi.
Tako ji je dala datum za odstranit kožnega raka in tako sem se spet topila z njo in ji rekla, da bo šla z njo na operacijo. Moja prijateljica se je res ustrašila, saj še nikoli ni imela nobene operacije in ta operacija bo seveda potekala na obrazu. Rekla sem, da ji bom stala ob strani, ne glede na kaj in da mora dati to skozi, če želi ostati zdrava. Po operaciji je seveda ugotovila, da jo ni nič bolelo in da je vse v redu. Bila sem zelo vesela zanjo, predvsem pa sem bila zelo ponosna nanjo. Vedela sem, da ta operacija ni bila kar tako in da je morala biti res pogumna, da je tam ležala in čakala, da se to odstrani.